METODA MODELA

1. Tekoče delovanje urbanega sistema od pravočasnega in ekonomičnega komunalnega opremljanja zemljišč, stremljenja za čim bolj tekočim prometom brez zastojev, do opremljanja s servisno urbano infrastrukturo zahteva vnaprejšnjo in sprotno usklajevanje vseh aktivnosti v prostoru tako na operativni kot na strateški ravni.

2. V svetu pa tudi pri nas se za takšno načrtovanje uporabljajo simulacije ob računalniški podpori. Uporabljeni simulacijski model urbanega razvoja (Smur) lahko razvrstimo med tako imenovane geo-simulacijske modele agentnega tipa

3. Preprosto povedano, pri modeliranju gre za to, da se na osnovi ugotovitev zakonitosti delovanja urbanega sistema ter principa »če... potem...«  predpostavlja delovanje urbanega sistema v določenem prostoru in času v prihodnosti; npr. gradnjo stanovanj, selitve, nakupe zemljišč, lokacije servisov in zaposlitveni centrov, formiranje gospodinjstev, gibanje prebivalcev in podobno.

4. Model simulacije je odvisen predvsem od razpoložljivih podatkov kot osnova za analizo delovanja urbanega sistema, iskanje stabilnih točk sistema in opredelitev »pravil« za delovanje urbanega sistema v prihodnosti. Zato je bilo potrebno model na novo razviti - primerno za slovenske in pa tudi ljubljanske razmere - seveda ob upoštevanju najnovejših teoretičnih in metodoloških dognanj in uporabne prakse na tem področju v svetu.

5. Model Smur simulira delovanje urbanega sistema (v tej fazi razvoja samo njenega dela) letno od začetnega leta 2005 do končnega leta 2015.

6. Prvi korak simulacije je opredelitev scenarija urbanega razvoja za celotno območje občine, ki vsebuje predpostavke rasti stanovanjskega standarda, deleže izpraznjenosti stanovanj, deleže spontane gradnje in drugo. Opredelitev tega scenarija služi samo za to, da ni potrebno nastavljati scenarijev za vsako urbanistično enoto posebej.

7. Drugi korak simulacije je podrobna nastavitev scenarija za nastavitev predpostavk določene urbanistične enote, za katere hočemo, da predpostavke odstopajo od splošnega scenarija. Pri nastavitvi scenarija posamezne urbanistične enote lahko upoštevamo specifike prenove, sanacije prostora, zapolnitvene gradnje in predvsem predvidevanja kompleksnejše gradnje:
- kratkoročne predpostavke na osnovi že pričetih projektov gradnje,
- dolgoročne predpostavke na osnovi delovne zasnove namenske rabe prostora v okviru prostorskega reda občine, kvalitativne ocene o sprejemljivih gostotah in predpostavljenem času gradnje v okviru določene urbanistične cone,
- hipotetične ocene sprejemljivih gostot in predpostavljen čas gradnje so osnovne vhodne spremeljivke modela, ki omogočajo simulacijo posledic na osnovi principa »če... potem ...«.

8. V tretjem koraku se izvede simulacija za vsako leto od leta 2005 do leta 2015. Simulacija vsakega leta se izvede za vse obravnavane urbanistične cone občine:
- razporeditev stanovanjske gradnje v tekočem letu (kompleksne in spontane)
- priselitev prebivalstva v dololčeno urbanistično cono na osnovi pozitivne privlačnosti stanovanjskega potenciala (npr. v primeru novogradnje)
- odselitev prebivalstva iz določene cone na osnovi negativne odbojnosti stanovanjskega potenciala (npr. v primeru prenaseljene stanovanjske soseske)
- naravna rast prebivalstva posamezne urbanistične enote na osnovi demografskih parametrov